SPOZNAJTE KAVO IN UČINKE KAVE NA VAŠE PSIHOFIZIČNO POČUTJE

Švicarski oče toksikologije, Paracelsus in njegov znani izrek: ,, Vse je strup in nič ni neškodljivo, samo odmerek loči zdravilo od strupa.“ Enako velja za najbolj priljubjeno pijačo na celem svetu KAVO.

Pitje kave in kofeinskih napitkov privede tudi do odvisnosti, enako kot pri ostalih psihotropnih snoveh (Smolej, 2014).

• Kava je drugi najpomembnejši artikel na svetovnem trgu, takoj za nafto. Največji potrošniki kave so Skandinavci, kjer v povprečju prebivalec porabi 10 kg surove kave na leto. Po porabi sledijo države zahodne Evrope in Severne Amerike (od 3 do 8 kg na leto).

• Plod kavovca prvič omenjajo Arabci v 9. st. p. n. št. Iz plodov kavovca so prvi napitek pripravili na območju današnje Etiopije v 1. st. n. št. Takrat so pripravili fermentirani alkoholni napitek. Pijačo, kot jo danes poznamo, so v 7. st. prvič izumili Arabci.
• Beseda kava izhaja iz arabske besede »qahwa«, kar pomeni rastlinski napitek.

Konec leta 1683, se je kavni napitek začel pripravljati v Evropi, ko so poraženi Turki na Dunaju, v bližini bojišča pustili veliko količino kave. Iz Avstrije se je navada pitja kave razširila po svetu. (Markutovič, 2013).

Na svetu je znanih približno 60 različnih zvrsti kavovca, vendar je od teh le 25 komercialno uporabnih. Najbolj poznana zvrst je Coffea Arabica L. Največje plantaže kavovca se nahajajo v Srednji in Južni Ameriki, jugovzhodni Aziji in vzhodni Afriki. Največje države izvoznice so Brazilija, Kolumbija in Indonezija.

Kava vsebuje številne snovi. Te snovi imajo tako pozitiven učinek na zdravje, kot negativen.

• Najbolj znana in najpomembnejša bioaktivna kemijska spojina je kofein. Po kemijski zgradbi kofein sicer uvrščamo med alkaloide. Kofein stimulira centralni živčni sistem, kar pomeni da pozitivno deluje na kongnitivne funkcije. Inhibitorno deluje na razvoj neurodegenerativnih bolezni. Povzroča odvisnost. V kavnih zrnih je kofein vezan na klorogensko kislino, od katere se sprosti pri praženju kave.
• Klorogenska kislina zmanjša tveganje za nastanek srčnožilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2 in alzheimerjeve bolezni, ima tudi protivnetni in antibakterijski učinek (Farah idr., 2008; Jaiswal idr., 2014). Nepražena zrna vsebujejo več klorogenske kisline kot pa pražena. Med postopkom praženja pride do dehidracije te spojine in posledično do nastanka laktonov. Vsebnost laktonov znaša pri praženi Coffea Arabica do 14 % (Kučera idr., 2016)

Poleg kofeina vsebuje kava dodatnih 1000 spojin, ki so odgovorne za aromo te pijače. Senzorične značilnostipripravljenega napitka so rezultat številnih kemičnih sprememb, ki nastanejo med predelavo zrn. Koncentracije kofeina in biološke aktivnosti spojin so odvisne od naslednjih dejavnikov: vrsta in izvor surovin, mokra ali suha tehnika, trajanje in pogoji shranjevanja ter stopnja in vrsta praženja (Gonzalez de Mejia in amirez-Mares, 2014).

Pri toplotni obdelavi pride do spremembe v sestavi makrohranil, sladkorjev in beljakovin, preko mailardove reakcije. Na ta način nastanejo melanoidi, ki imajo mutagene in karcinogene lastnosti, hkrati pa delujejo kemoprotektivno, antioksidativno ter protimikrobno.

Diterpeni imajo antikancerogene lastnosti, hkrati pa višajo holesterol.

UČINEK KAVE

Učinek kave je lahko različen. Pri nekaterih ljudeh kava poveča budnost, pri nekaterih ima kava uspavalen učinek.

Kako deluje kofein? Od 30 do 60 minut po zaužitju se kofein iz prebavnega trakta absorbira v krvni obtok. Pri nekaterih ljudeh dosežejo plazemske vrednosti najvišje koncentracije že po 15 minutah, medtem ko pri drugih komaj po 120 minutah. Pomemben dejavnik je tudi hitrost praznjenja želodca in prisotnost hrane. Čas delovanja kofeina traja nekje od 2 do največ 12 ur. Po vstopu skozi krvnomožgansko pregrado, prične kofein v možganih tekmovati z adenozinom, za vezavo na adenozinske receptorje. Adenozin spodbuja spanje, njegova raven skozi dan narašča, dlje časa kot preživimo v stanju budnosti, več je prisotnega adenozina. Ker je popoln antagonist nevrotransmiterja adenozina, se lahko veže na adenozinske receptorje. Ko se kofein veže na receptorje, se krvne žile skrčijo. To ima posledično izloča adrenalina in noradrenalina. Adrenalin pripravi telo na akcijo. Poveča krvni tlak, frekvenco bitja srca, mišice se aktivirajo in jetra sintetizirajo dodatno glukozo, ki je potrebna za moč (Topolovec, 2014).

Učinki kofeina na možgane so v odmerku do 250 mg dnevno spodbudni.

• Zmanjša utrujenost, zaspanost ter povečana kreativnost in inovativno delo
• Kofein spodbudi tudi srčno-žilni sistem, dihanje in presnovo.
• Nad omenjeno količino lahko nastopi nervoznost, nespečnost, nemir ali tresenje rok. Visoki odmerki lahko povzročijo krče, zvišanje telesne mase holesterola in zaviralni učinek na imunski sistem (Smolej, 2014).
•  Najbolj resni učinki in zapleti nastopijo v centralnem živčnem sistemu, ki se lahko v najhujši obliki pojavijo kot epileptični napad.
•  Na srčno-žilnem sistemu se preveliki odmerki kofeina kažejo kot povečan srčni utrip in aritmije (Topolovec, 2014).
•  1000 mg kofeina lahko povzroči resno zastrupitev;  posebej nevaren je za osebe z motnjami srčnega ritma (Malek, 2014).

Evropska agencija za varnost hrane EFSA navaja, da količina kofeina do 400 mg dnevno nima negativnih učinkov na zdravje (EFSA, 2015).

• Pospešena oksidacija maščob nastopi med dejavnostjo, zaradi učinka kofeina, predvsem zaradi povečane dejavnosti simpatičnega živčnega sistema. (Church, 2015).
•  Ergogenični učinki (izboljšanje zmogljivosti) kofeina nastopijo že pri nizki količini (3 mg kofeina na kg telesne mase). Omenjena količina predstavlja dve skodelici kave (200 mg) pri 70 – kilogramskem človeku (Lawrence, 2014).
• Pri uporabi kofeina se zmanjša zaznavanje napora in bolečine, kar pomeni, da lahko lažje premagamo najtežje trenutke pri aktivnosti in podaljšamo njen čas trajanja (Topolovec, 2014).

Kofein v kavi ima v telesu določene učinke, ki spodbujajo porabo maščob:

•  Zmanjšuje možnost kopičenja maščob v adipocitih in hkrati spodbuja njihovo izločanje v kri, kjer so na voljo kot substrat za beta oksidacijo (Topolovec, 2014).
• Uživanje kave lahko pripomore tudi k izgubi telesne maščobe, saj spodbuja centralni živčni sistem, poveča proizvodnjo kateholaminov in zmanjša apetit.

• Uživanje kave ščit pred razvojem diabetesa tipa 2, parkinsonove bolezni in nastankom raka na jetrih.
• Količina bioaktivnih spojin, ki jih zaužijemo s tremi do petimi skodelicami kave, naj bi zadostovala za preprečevanje nastanka srčno žilnih bolezni.

• Toksični učinki nastopijo, ko plazemska raven kofeina doseže 129 μmol/l oz. 25 mg nakilogram telesne mase. Zdrav človek bi moral zaužiti naenkrat vsaj 12 skodelic kave, da bi nastala življenjska ogroženost zaradi predoziranja (Pohanka, 2015)

• Kofein namreč deluje tudi odvajalno in diuretično, kar pomeni, da dehidrira telo.

Npr. ljudje, ki popijejo veliko pijač, ki vsebujejo kofein, so kar naprej žejni kljub zaužitju velikih količin le teh. Zaradi presnove kofeina in vpliva na ledvice, voda ne ostane v telesu. Problem pri tem je, da veliko ljudi ne prepozna občutka žeje pravočasno (Topolovec, 2014).

Kava povzroča škodljive učinke: povišan krvni tlak, nespečnost, aksioznost itd. Iz teh razlogov bi moralo uživanje kave biti zmerno. V primeru, da prekoračite priporočene količine se motare zavedati stranskih učinkov.

Kava vsebuje tudi škodljive učinke kot so na primer oksalati, ki lahko povzročajo ledvične kamne(Gasińska in Gajewska, 2007).

Viri:

Smolej, P. (2014). Vpliv utrujenosti na voznike: diplomsko delo višješolskega strokovnega študija, program logistično inženirstvo, modul cestni promet (Doctoral dissertation, P. Smolej).

Markutovič, M. (2013). Vpliv spreminjanja cene na potrošnjo kave (Doctoral dissertation, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management).

Farah, A., idr., Chlorogenic acids from green coffee extract are highly bioavailable in humans. The Journal of nutrition, 138(12), 2309-2315.

Jaiswal, R., idr.,  (2014). Does roasted coffee contain chlorogenic acid lactones or/and cinnamoylshikimate esters?. Food research international, 61, 214-227.

Kučera, L., idr., (2016). Study of composition of espresso coffee prepared from various roast degrees of Coffea arabica L. coffee beans. Food Chemistry, 199, 727-735.

de Mejia, E. G., in Ramirez-Mares, M. V. (2014). Impact of caffeine and coffee on our health. Trends in Endocrinology & Metabolism, 25(10), 489-492.

Topolovec, T. (2014). Vpliv kofeina na počutje starostnikov (Doctoral dissertation, Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede).

Church, D. D., idr., (2015). The effect of an acute ingestion of Turkish coffee on reaction time and time trial performance. Journal of the International Society of Sports Nutrition, 12(1), 1-11.

Spriet, L. L. (2014). Exercise and sport performance with low doses of caffeine. Sports medicine, 44(2), 175-184.

Pohanka, M. (2015). The perspective of caffeine and caffeine derived compounds in therapy. Bratislavske lekarske listy, 116(9), 520-530.

Gasińska, A. N. N. A., in Gajewska, D. A. N. U. T. A. (2007). Tea and coffee as the main sources of oxalate in diets of patients with kidney oxalate stones. Rocz Panstw Zakl Hig, 58(1), 61-67.

EFSA Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies (NDA). (2015). Scientific Opinion on the safety of caffeine. EFSA Journal, 13(5), 4102.

de Mejia, E. G., in Ramirez-Mares, M. V. (2014). Impact of caffeine and coffee on our health. Trends in Endocrinology & Metabolism, 25(10), 489-492.