UVOD

Diabetes mellitus je skupina presnovnih bolezni, za katere je značilna hiperglikemija, ki je posledica motenj v izločanju inzulina, delovanja insulina ali obojega.

Zvišane ravni krvnega sladkorja imajo akutne in kronične posledice, zato je zelo pomembna zdravstvena in prehranska vzgoja bolnikov ter svojcev kako bi preprečili komplikacije.
Vsi tipi diabetesa potrebujejo skrb za zdrav življenjski slog, kakovostno raven življenja in poznavanje postopka zdravljenja.
V članku sem predstavila bolezen diabetes mellitus, etiologijo bolezni, prehransko obravnavo bolnikov ter smernice v prehrani, katere so značilne za njih. Napisala sem primer jedilnika za bolnika z diabetesom tip 2, predstavila glikemični indeks, štetje ogljikovih hidratov in za konec pripravila kratek nakupovalni seznam, ki bo pomagal bolnikom na več načinov.

DIABETES MELLITUS

Diabetes mellitus je skupina presnovnih bolezni, za katere je značilna hiperglikemija, ki je posledica motenj v izločanju inzulina, delovanja insulina ali obojega.
O diagnostičkem kriteriju diabetes mellitusa govorimo, ko je koncentracija sladkorja v krvi, višja od 7 mmol / l na tešče oziroma 11 mmol / l po hranjenju.
Zaskrbljenost oz. pozornost zahtevajo že vrednosti nad 5,6 mmol / l, izmerjene na tešče, tedaj gre za blago hiperglikemijo oziroma moteno toleranco na glukozo (American Diabetes Association.(2010) Diabetes Care 33 (Suppl 1):S62-S69).
Diabetes mellitus izvira iz grške besede Diabetes, kar pomeni sifon – prehajati skozi, in latinske besede mellitus, ki pomeni sladko. Pregled zgodovine kaže, da je izraz “diabetes” prvič uporabil Apolonij iz Memfisa okoli leta 250 do 300 pr. n. š. Stare grške, indijske, egipčanske civilizacije so v tem stanju odkrile sladkost urina in tako je prišlo do širjenja besede Diabetes mellitus. Mering in Minkowski sta leta 1889 odkrila vlogo trebušne slinavke v patogenezi sladkorne bolezni. Leta 1922 so Banting, Best in Collip na Univerzi v Torontu prečistili hormon inzulin iz trebušne slinavke krav, kar je pripeljalo do razpoložljivosti učinkovitega zdravljenja sladkorne bolezni leta 1922.

Z leti je bilo opravljeno izjemno delo in številna odkritja, kot tudi strategije upravljanja so bile ustvarjene za reševanje tega naraščajočega problema. Sladkorna bolezen je žal še danes ena najpogostejših kroničnih bolezni v državi in po svetu. V ZDA ostaja sedmi vodilni vzrok smrti.
Diabetes mellitus (DM) je presnovna bolezen, ki vključuje neprimerno povišane ravni glukoze v krvi. DM ima več kategorij, vključno s tipom 1, tipom 2, sladkorno boleznijo pri mladostnikih (MODY), gestacijskim diabetesom, neonatalno sladkorno boleznijo in sekundarnimi vzroki zaradi endokrinopatij, uporabe steroidov itd.
Glavna podtipa sta diabetes mellitus tip (T1DM) in diabetes mellitus tipa 2 (T2DM), ki sta klasično posledica okvarjenega izločanja insulina (T1DM) in/ali delovanja (T2DM).
T1DM se pojavlja pri otrocih ali mladostnikih, medtem ko naj bi T2 prizadel odrasle in starejše, ki imajo dolgotrajno hiperglikemijo zaradi slabega življenjskega sloga in prehrane. Patogeneza za T1DM in T2DM je drastično različna, zato ima vsaka vrsta različne etiologije, predstavitve in zdravljenja.

2.2 Etiologija

Na Langerhansovih otočkih v trebušni slinavki sta dva glavna podrazreda endokrinih celic: beta celice, ki proizvajajo insulin, in alfa celice, ki izločajo glukagon. Beta in alfa celice nenehno spreminjajo svojo raven izločanja hormonov glede na okolje glukoze. Brez ravnovesja med insulinom in glukagonom postanejo ravni glukoze neprimerno izkrivljene. V primeru DM insulina bodisi ni in/ali ima oslabljeno delovanje (inzulinska rezistenca), kar vodi v hiperglikemijo.
Za T1DM je značilno uničenje beta celic v trebušni slinavki, ki je običajno posledica avtoimunskega procesa. Posledica je absolutno uničenje beta celic in posledično je insulin odsoten ali pa je zelo nizek.
T2DM vključuje bolj zahrbten začetek, ko neravnovesje med ravnmi inzulina in občutljivostjo za inzulin povzroči funkcionalno pomanjkanje insulina. Inzulinska rezistenca je več faktorska, vendar se pogosto razvije zaradi debelosti in staranja.
Genetsko ozadje za obe vrsti je ključnega pomena kot dejavnik tveganja. Ko se človeški genom dodatno raziskuje, obstajajo različni lokusi, ki predstavljajo tveganje za DM. Znano je, da polimorfizmi vplivajo na tveganje za T1DM, vključno z glavnim kompleksom histokompatibilnosti (MHC) in humanim levkocitnim antigenom (HLA) (Rajaei idr., 2019).
T2DM vključuje bolj zapleteno interakcijo med genetiko in življenjskim slogom. Obstajajo jasni dokazi, ki kažejo, da ima T2DM močnejši dedni profil v primerjavi s T1DM. Večina bolnikov s to boleznijo ima vsaj enega starša s T2DM (Klein idr., 1996).
MODY je heterogena motnja, ki jo prepoznamo po od insulina neodvisne sladkorne bolezni, diagnosticirane v mladosti (običajno pod 25 let). Prenaša avtosomno prevladujoč prenos in ne vključuje avtoprotiteles kot pri T1DM. Več genov ima posledice za to bolezen, vključno z mutacijami hepatocitnega jedrskega faktorja-1-alfa (HNF1A) in gena glukokinaze (GCK), ki se pojavi v 52 do 65 oziroma 15 do 32 odstotkih primerov MODY. (Shields idr., 2010).
Genetika te bolezni je še vedno nejasna, saj imajo nekateri bolniki mutacije, vendar nikoli ne razvijejo bolezni, drugi pa bodo razvili klinične simptome MODY, vendar nimajo prepoznavne mutacije.
Gestacijski diabetes je v bistvu sladkorna bolezen, ki se kaže med nosečnostjo. Še vedno ni znano, zakaj se razvije; vendar nekateri domnevajo, da lahko igrajo vlogo antigeni HLA, natančneje HLA DR2, 3 in 4. Presežek proinzulina naj bi imel tudi vlogo pri gestacijskem diabetesu, nekateri pa predlagajo, da lahko proinzulin povzroči stres beta celic. Drugi verjamejo, da lahko visoke koncentracije hormonov, kot so progesteron, kortizol, prolaktin, človeški placentni laktogen in estrogen, vplivajo na delovanje beta celic in periferno občutljivost za inzulin (Kuhl, C., 1998).
Več endokrinopatij, vključno z akromegalijo, Cushingovim sindromom, glukagonomom, hipertiroidizmom, hiperaldosteronizmom in somatostatinomi, je bilo povezanih z intoleranco za glukozo in diabetesom mellitusom zaradi inherentnega glukogenega delovanja endogenih hormonov, ki se v teh pogojih prekomerno izločajo. Stanja, kot je idiopatska hemokromatoza, so povezana z diabetesom mellitusom zaradi prekomernega odlaganja železa v trebušni slinavki in uničenja beta celic.
Kronična hiperglikemija povzroča tudi neencimsko glikacijo beljakovin in lipidov. Obseg tega je merljiv s testom glikacijskega hemoglobina (HbA1c). Glikacija vodi do poškodb majhnih krvnih žil v mrežnici, ledvicah in perifernih živcih. Višje ravni glukoze pospešijo proces. Ta poškodba vodi do klasičnih diabetičnih zapletov diabetične retinopatije, nefropatije in nevropatije in preprečljive posledice slepote, dialize in amputacije (Unger in Orci, 2010).

2.3 Epidemiologija

Po vsem svetu je 1 od 11 odraslih DM (90 % ima T2 DM). Začetek T1DM se postopoma povečuje od rojstva in doseže vrhunec pri starosti od 4 do 6 let in nato ponovno od 10 do 14 let (Felner idr., 2005).
Strokovnjaki pričakujejo, da se bo razširjenost DM do leta 2040 povečala s 415 na 642 milijonov, pri čemer bo najpomembnejše povečanje prebivalstva prešlo z nizke na srednje ravni dohodka (Zheng idr., 2018).

3 GLIKEMIČNI INDEKS

Glikemični indeks (GI) je bil ustanovljen leta 1981 kot orodje za ljudi s sladkorno boleznijo, da izberejo živila (Jenkins idr., 1981).
Glikemični indeks zagotavlja informacije o vrednosti glukoze v krvnem obtoku po zaužitju ogljikohidratnih živil, ki vsebujejo 50 g OH, v primerjavi z enako količino ogljikovih hidratov iz refernčnega živila (glukoza in beli kruh) oz. za koliko hitro se ogljikohidratno živilo razgradi v telesu do glukoze in posledično povzroči porast glukoze v krvnem obtoku.
Ločimo tri skupine vrednosti GI:
nizek GI ≤ 55,
srednji GI 56-69 in
visoki GI ≥ 70
Kaj nam povedo nižje vrednosti GI?
Vrednosti GI ≤ 55 (nizkega) nam povedo da je vrednost glukoze v krvnem obtoku nižja po zaužitju nekega živila, kot po zaužitju glukoze ali belega kruha.
Ogljikohidratna živila z nizko vrednostjo GI so živila, ki vsebujejo več kompleksnih ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknih.
Vsako živilo z nizkim GI ni priporočeno za paciente s diabetes mellitusom, npr. čokolada, ki ima GI 49.
Kaj vse lahko vpliva na GI?
Na glikemični indeks lahko vpliva termična obdelava (npr. daljši čas kuhanja testenin od časa označenega na deklaraciji povzroči povišanje GI tega živila), količina in sestav prehranskih vlaknin v živilu, oblika škroba, količina ostalih hranil, struktura živila,…
Dieta z nizkim GI zniža raven HbA1c za 0,4 %, kar ima posledično pozitiven vpliv na zmanjšanje mikrovaskularnih zapletov. Učinek lahko primerjamo z uporabo zdravil na novo diagnosticiranemu diabetes mellitusu.
Najboljši način za ugotavljanje dviga glukoze v krvnem obtoku dobimo s pomočjo glikemičnega bremena (Glicemic load)- GL, ker temelji na glikemičnem indeksu in upošteva velikosti zaužitih OH oz. v eno številko spravi količino in kakovost OH.
GL=(GI x količina OH)/100
Vrednosti GL:
nizek GL< 10, srednji 11-19 in visok >20

4 PREHRANSKI NAČRT/ INTERVENCIJA

Prehranski načrt oz. prehransko intervencijo skupaj naredita in sestavita dietetik in bolnik, ki bo temeljila na individualiziranem in priporočenem dnevnem energijskem vnosu, temeljii na referenčnih standardih, prehranskim smernicami in zdravstvenem stanju bolnika (PEN, 2014).
Pri temu koraku določimo cilje prehranske terapije.
Prehranski cilji:
• Izboljšati kakovost življenja
• Upoštevati smernice zdravega prehranjevanja
• Preprečevanje akutnih in kroničnih zapletov diabetes mellitusa (PEN, 2014).
Prehranski cilji:
• Podpirati zdrave vzorce prehranjevanja, ki bodo pozitivno vplivali na vzdrževanje telesne mase, koncentracije holesterola, vzdrževanje glikemije, krvnega tlaka ter na dolgi rok preprečili zaplete diabetes mellitusa
• Prehranski terapiji pristopiti individualno v skladu osebnih želj bolnika
• Pri uvajanju sprememb ohraniti užitek pri hranjenju ter predstaviti benefite novih prehranjevalnih navad in omejevati škodljive izdelke, ki imajo dokaze o negativnem vplivu
• Bolnim omogočiti praktična orodja za dnevno načrtovanje obrokov (ADA, 2019).

5 NAVODILA ZA BOLNIKA Z DIABETES MELLITUSOM

Število priporočenih obrokov na dan je individualno ter je odvisno od farmakološkega zdravljenja. Spošno velja, da se najprej določi priporočen dnevni energijski vnos, ki bo razporejen tako da je večji energijski delež v zgodnjem delu dneva, ritem prehranjevanja čim bolj ustaljen ter da so obroki manj pogosti (MZZ, 2020).
Zelo pomembno je da uživanje obrokov bo redno in da ne izpuščate obroke.
Nobena živila ne prepovedujemo.
Pri bolnikih s prekomerno telesno maso priporočamo zmanjšanje energijskega vnosa in telesne teže, kar bo izboljšalo glikemijo in posledično pozitivno vplivalo na zmanjšano potrebo farmakoloških izdelkov za znižanje glukoze v krvi.
Primeren dnevni energijski deficit za izgubljanje 1-2/kg na teden je 500-750 kcal/dan (Franz idr., 2015).
Minimalen dnevni vnos ogljikovih hidratov je 130 g/dan in to vrednost upoštevamo tudi v obdobju zniževanja telesne mase. Omejena meja zagotavlja zadovolivo preskrbo možganov z glukozo ter zmanjša proizvajanje ketonskih telesc oz. zmanjša potrebo po glukoneogenezi tj. porabo aminokislin.
Ogljikovi hidrati so najpomembnejši vir energije ter vsebujejo 4 kcal/g živila. Dnevni vnos je od 50 do 60%.

Maksimalna količina ogljikovih hidratov na obrok pri bolnikih z diabetes mellitom je 80 g. Priporočena idealna masa ogljikovih hidratov je cca. 50g/obrok (vrednosti se lahko spreminjajo glede na življenjski slog in gibalno aktivnost bolnikov).
Vnos prostih sladkorjev naj ne presega 5% dnevnega energijskega vnosa. Odsvetujejo se sladke pijače, umetna sladila, med,…Uživanje sladic je omejeno enkrat na teden, po možnosti da so pripravljene tako da ne zvišajo glikemijo veliko.
Izdelke z umetnimi sladili odsvetujemo, ker lahko vsebujejo snovi, ki povzročijo glikemijo ter vsebujejo veliko maščob in kalorij.
Namesto sladkih pijač svetujemo pitno vodo, mineralno vodo, nesladkani čaj, limonado brez sladkorja.

Sladila katera priporočujemo kot zamenjavo za saharozo so: acesulfam K, aspartam, sorbitol, saharin, eritrol, sukraloza, steviol glikozidi, ciklamat,…V jed lahko dodate namesto sladkorja cimet, klinčke, muškatni oreh, ingver, janež,… na ta način boste dobili bolj poln okus in vonj.

Bolnikima z diabetes mellitom se odsvetujejo industrijski izdelki s trditvami »nizka vsebnost maščob«, ker maščobe v takih izdelkih lahko nadomeščajo oligosaharidi, kar bo posledično po zaužitju pri bolnikih izzvalo glikemjo (MZZ, 2020).

Svetujemo pozornost oz. da se zavedate da so v izdelkih »skriti sladkorji«, ko so v sadnih jogurtih, sadnih skutah, vloženem sadju in zelenjavi,…

Poudarek je na vnosu polnovrednih škrobih živil, bogatih s prehransko vlaknino, ker dokazano izboljšujejo glukozno urejenost na tešče, znižujejo LDL- holesterol in trigliceride v plazmi ( ESC, 2013).

Svetujem uživanje polnovrednih vrst riža z lusko in kaš, kot so npr.: ajdova, pirina, ješprenova, kvinojina, amarantova,..
Pri odraslih osebah z diabetes mellitusom je priporočen vnos vsaj 30g/dan prehranskih vlaknin.
Pomembno vlogo prehranske vlaknine imajo pri bolnikih z diabetes mellitom, ker upočasnjujejo naglo dvigovanje in spuščanje sladkorja v krvi.
Uživajte sezonsko in lokalno sadje ter zelenjavo; poudarek je na presnem uživanju.
Bolniki z diabetes mellitusom naj se izogibajo zelo zrelim in sladkim vrstam sadja, npr. banane, ananas, suho sadje, grozdje,…
Uživanje zelenjave svetujemo ob vsakem obroku.

5.1 Maščobe

Maščobe naj predstavljajo 25-30% celodnevne energijske potrebe (CEP).
Vnos nasičenih maščobnih kislin omejimo da bo manjši ali enak 10% CEP.
Vnos transnenasičene maščobne kisline zmanjšamo pod 1%.
Vnos holesterola omejimo na < 300 mg/dan .

Uživanje rib priporočamo vsaj dvakrat na teden, zaradi vsebnosti omega-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin, katere pozitivno vplivajo na preprečevanje srčno-žilnih bolezni (skuša, losos, sardele, školjke, slanik, polenovka, postrv,…) (MZZ, 2020).

Uživajte pusto meso brez vidih maščob in kože
Pri nakupu izbirajte meso z manj maščobe ter pred pripravo odstranite vidno maščobo
Odsvetujemo uživanje: govejega loja, svinjske maščobe, kokosove masti, palminovega olja, smetane, mastnih sirov, ocvirkov,…

Izbirajte posneto mleko in mlečne izdelke z manj maščobe.

5.2 Beljakovine

Priporočamo običajni vnos beljakovin (15-20% CEP) oz. 1-1,5 g beljakovin na kilogram telesne mase, izjema so bolniki z obolenjem ledvic z ocenjeno glomerulno filtracijo pod 30ml/min/m², katerim priporočamo vnos od 0,8 g beljakovin na kilogram telesne mase (MZZ, 2020).
Poudarjamo da je pri bolnikih, ki se prehranjujejo vegetarijansko ali vegansko pomemben zadosten vnos vitamina B12, kalcija, cinka in železa.
Prehranski vnos z 20% in več beljakovin na dan ni priporočljiv, kot način za zmanjšanje telesne mase.
Uživajte stročnice, ki so dober vir prehranskih beljakovin ter vlaknin, kot so npr. soja, fižol, grah, leča, čičerika,…

5.3 Sol

Pri bolnikih z diabtesom mellitusom in povišanim krvnim pritiskom ali ne povišanim priporočamo 5 g soli na dan- 2000 mg natrija/dan
Kot primerjavo bi predstavila informacijo da za normalno delovanje organizma potrebujemo 1,7 g soli- < 500 mg natrija (Farquhar idr., 2015).
V Sloveniji povprečen dnevni vnos soli na dan je 11,3 g soli (Ribič idr., 2010).
Jedi raje začinite z dišavnicami in začimbami, ker bodo naredili poln okus in vonj.
Pozorni bodite pri nakupu v trgovini, da vzamete izdelke brez dodane soli.
Namesto soli kot nadomestek lahko v jed dodate: baziliko, kumino, origano, ingver, česen, rožmarin, timijan, žajbelj, mleta paprika, lovorjev list, peteršilj,…

5.4 Alkohol

Alkohol vsebuje 7 kcal/g in zaradi škodljivega učinka na zdravje ga ne uvrščamo v hranila. Negativni učinki so: da lahko zviša možnost za nastanek hipoglikemije, negativno vpliva na živčevje (polinevropatija) ter upliva na zvišanje telesne mase.
Priporočila:- za žensko: 1 merica/dan
Za moškega: 2 merice/dan
Kaj pomeni ena merica? Standardna merica pomeni: 1 dcl vina, 2,5 dcl piva, 0,3g žganja

5.5 Telesna dejavnost in diabetes mellitus

Telesna dejavnost ima protivnetno delovanje, izboljša lipidni profil in počutje.

Pozitivno vpliva na kardiorespiratorno pripravljenost, telesno maso, sestavo telesa, mišično moč, vzdržljivost,…

Bolnikom svetujemo najmanj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti/teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti/teden (MZZ,2020).

Za pozitiven učinek na zdravje se priporoča izvajanje telesne aktivnosti od vsaj 10 minut.

Svetujemo kombinacijo aerobne vadbe in vadbe proti uporu.

6 KAKO PREDSTAVITI PREHRANSKO UČENJE NA ENOSTAVEN NAČIN PRI DIABETES MELLITUSU?

Metoda krožnika:
½ krožnika- ZELENJAVA
¼ krožnika- ŠKROB
¼ krožnika- BELJAKOVINE

Metoda uporabe rok:
Odprete dlani- ZA ZELENJAVO
Pest- ZA ŠKROB
Dlan- ZA BELJAKOVINE
Pest- ZA SADJE
Palec- ZA MAŠČOBE

100g korenja vsebuje 5g sladkorja, medtem ko 100g jabolk vsebuje 10g sladkorja

Štetje ogljikovih hidratov:
Najnatančnejša metoda.
Za to metodo potrebujemo tehtati živila in izračunati koliko ogljikovih hidratov je v deležu živila z ogljikovimi hidrati.
Pomagajo vam informacije s deklaracije živila, v tabeli iščete vrednosti »vsebnost ogljikovih hidratov v živilu«.
Za lažje štetje ogljikovih hidratov vam lahko pomagajo »ogljikohidratne enote«. Ena ogljikohidratna enota vsebuje 15 g OH . 15 g OH se nahaja v :

• 1E škrobanih živil,
• 1E sadja,
• 1E mleka
• 3E zelenjave
• 1,5E sladkorja in sladkih živil (Širca-Čampa in Lavrinec, 2019).
  Primer: Za malico boste imeli jogurt z ovsenimi kosmiči in (zeleno) banao.
• 1E Jogurt- 200ml- 15g OH
• 1E Ovseni kosmiči- 20g- 15g OH
• 1E Banana- 80g- 15g OH……………. SKUPAJ: 45g OH

 

 

 

7 PERSONALIZIRAN JEDILNIK

Podatki:

Spol: moški Starost: 48et
Tel. višina: 180cm
Tel. teža: 89 kg

Začetna teža moškega je bila 132 kg. V roku od dveh let je teža padla na 84 kg brez nobenih prehranskih intervencij in nobenih sprememb v telesni aktivnosti. Po obisku zdravnika mu je diagnosticiran diabetes mellitus tip 2. Aktualna telesna teža je 89 kg.
Dela dve službi, pretežno stoječi ter vmes gre na krajši sprehod s kužkom cca. 30 min.

ITM=27,46 kg/m² PAL=1,6

RMR izračunan z Mifflin – St Jeorovo enačba:

BMR=(10 x TM) + (6,25 x TV) – (5 x S) + 5= 1780 kcal

CEP= RMR x PAL= 1780kcal x 1,6= 2848 kcal – 300 kcal
= 2548 kcal x SF (stresni faktor) = 2548kcal = 10702 kJ

PRIMER CELODNEVNEGA JEDILNIKA za 2548 kcal

Skupine živil	Število enot živila	Jedilnik	Količina živil, teža	% E v obroku
ZAJTRK
Mleko in fer. izd.	1	Jogurt, fermentirano mleko (1,3 – 1,6 % m. m.)	200ml	46,5g OH v obroku
Škrobna živila	2	Ržen kruh	60g
Sadje
Meso-pusto	2	Puranja šunka	80g
Meso- srednje m.	1	Mocarela	35g
Maščobna živila	2	Avokado	50g
Zelenjava	0,5 0,5	Paprika rdeča Špinača	75g 100g
Tekočina	1	Šipkov čaj	200ml
DOPOLDANSKA MALICA
Mleko in fer. izd.	1	Delno posneto mleko (1,3 – 1,6% m.m.)	200ml	65g OH v obroku   393kcal(15%)
Škrobna živila	3	Ovseni kosmiči	60g
Sadje	1	Banana (olupljenja)	80g
Meso
Maščobna živila
Zelenjava
Tekočina	1	Voda	200ml
KOSILO
Stročnice	2	Čičerika	50g
Škrobna živila	4	Divji riž, sorov	80g	105g OH v obroku 905kcal
Sadje	1	Pomaranča	200g
Meso in zamenjave	2	File lososa	80g
Maščobne živila	3   1	Ekstra deviško oljčno olje Sončnične pečke	15g                  10g
Zelenjava	0,5 0,5 0,5 1	Gobe Čebula, rjava Korenje Motovilec	100g 50g 50g 100g
Tekočina	1	Voda z limono
POPOLDANSKA MALICA
Mleko in fer. izd.	1	Pinjenec	200ml	70g OH v obroku   394kcal
Škrobna živila	3	Ajdov kruh	75g
Sadje	1	Rdeča jabolka	150g
Meso
Maščobne živila	1	Sirni namaz-light	25g
Zelenjava
VEČERJA
Mleko in fer. izd.				60g OH 486kcal (19%)
Škrobna živila	3	Polnoznate testenine(npr. Barilla)-surove	60g
Sadje	1	Granatno jabolko	80g
Meso in zamenjave	1	Parmezan	20g
Maščobne živila	2	Smetana za kuhanje (do 20% m.m.)	50g
Zelenjava	1,5	Brokoli	150g
Tekočina	1	Čaj ne sladkan-kamilica ali meta	200ml

 

 

Normativi jedi
FILE LOSOSA IN DIVJI RIŽ Z GOBAMI
Losos popečemo na oljčnem olju ter ga začinimo z zelenjavno mešanico začimb, brez dodatka soli in limoninim sokom v toku pečenja in po pečenju. Čebulo in gobice operemo ter narežemo. Popečemo jih na oljčnem olju. Dodamo divji riž in skuhamo po navodilih proizvajalca.

POLNOZRNATE TESTENINE V SMETANOVI OMAKI IN BROKOLI
Brokoli očistimo in razdelimo na cvetke ter jih 5 minut blanširamo v vreli vodi. Potem ko poberemo brokoli in dobro ocedimo v isti vodi skuhamo polnozrnate testenine po navodilih na embalaži. V kozico sipamo smetano za kuhanje ter skuhane in ocejene testenine. Dodamo parmezan, zeliščne začimbe po želji, sol, poper in mešamo. Na koncu dodamo tudi brokoli in vse skupaj premešamo . Postrežemo na krožnik takoj.

 

8 NAKUPOVALNI SEZNAM

8.1 Mleko in mlečni izdelki

Posneto mleko, jogurt, kislo mleko in kefir – (1,3 – 1,6% mlečne maščobe)
8.2 Zelenjava

Paprika, paradižnik, zelena solata, artičoka, beluši, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, čebula, korenje, kumare, motovilec, ohrovt, rdeča pesa, rdeče zelje, regrat, repa, stročji fižol, zelje, gobe, koruza, blitva,..
8.3 Sadje

Banana (manj zrela), maline, aronija, borovnice, jabolka, citrusi, grenivka, hruške
8.4 Škrobna živila

Ajdov kruh, koruzni kruh, ržen kruh , polnozrnate testenine, koruzne tortilje, ajdova kaša, ovseni kosmiči,..
8.5 Meso in zamenjave

Piščančje meso, goveje meso, svinjsko meso, ribe, raki, školjke, jajca, skuta z manj maščobe, siri z manj maščobe, tofu,…
8.6 Maščobna živila

Oljčno, laneno, repično, sojino, bučno olje, oreščki- (orehi, mandlji, arašidi, lešniki, indijski oreščki, makadamija, pekani, brazilski oreščki), semena- (chia, lanena, sezamova, bučna, sončnična,…), maslo,…

 

ZAKLJUČEK

Najbolj razširjen tip diabetesa po celem svetu je tip 2, ki se pojavi v odrasli dobi, večinoma zaradi slabih prehranjevalnih navad, zmanjšane telesne aktivnosti, načina življenja, ki je sedeč, uživanja visokoenergijskih živil, a hranilno revnih, stresnih faktora, idr…
Skrbi nas, ker se odstotek bolnikov vsako leto viša, kar je tudi opazno in pri skupinah otrokov in mladostnikov.
Jedilnik sem napisala za bolnika z diabetesom tip 2, ki dela dve služi, kar bi jaz izpostavila kot en od dejavnikov, ki je razlog za njegovo diagnozo. V jedilnik sem vključila kompleksne ogljikove hidrate z nižjim glikemičnim indeksom ter veliko zelenjave in sadja, v skladu z priporočili.
Predstavila sem jasna navodila za vse skupine živil ter dodatne nasvete pri sami izbiri živil, kombiniranju, pripravi in velikosti porcij, kar bo v pomoč diabetičnim bolnikom.
Za konec sem še dodala kratek seznam, ki bo pomagal bolniku pri nakupu živil.

 

VIRI

Ministarstvo za zdravje (2020). Priporočila ob sladkorni
American Diabetes Association. (2013). Diagnosis and Classification of Diabetes Mellitus. Diabetes Care, 36(Supplement_1), S67–S74. https://doi.org/10.2337/dc13-S067
American Diabetes Association, Diabetes Care 33 (Suppl 1):S62-S69, 2010
PEN Nutrition. (2014). Diabetes. Pridobljeno na predavanjih
Futunatura. (2021). Glikemični indeks. Pridobljeno 15 11. 2021 s https://www.futunatura.si/glikemicni-indeks-1
Rajaei, E., Jalali, M. T., Shahrabi, S., Asnafi, A. A., in Pezeshki, S. (2019). HLAs in autoimmune diseases: dependable diagnostic biomarkers?. Current rheumatology reviews, 15(4), 269-276.
Klein, B. E., Klein, R., Moss, S. E., in Cruickshanks, K. J. (1996). Parental history of diabetes in a population-based study. Diabetes care, 19(8), 827-830.
Barnett, A. H., Eff, C., Leslie, R. D. G., in Pyke, D. A. (1981). Diabetes in identical twins. Diabetologia, 20(2), 87-93.
Shields, B. M., Hicks, S., Shepherd, M. H., Colclough, K., Hattersley, A. T., in Ellard, S. (2010). Maturity-onset diabetes of the young (MODY): how many cases are we missing?. Diabetologia, 53(12), 2504-2508.
Jenkins, D. J., Wolever, T. M., Taylor, R. H., Barker, H., Fielden, H., Baldwin, J. M., … in Goff, D. V. (1981). Glycemic index of foods: a physiological basis for carbohydrate exchange. The American journal of clinical nutrition, 34(3), 362-366.
Zheng, Y., Ley, S. H., in Hu, F. B. (2018). Global aetiology and epidemiology of type 2 diabetes mellitus and its complications. Nature Reviews Endocrinology, 14(2), 88-98.
Felner, E. I., Klitz, W., Ham, M., Lazaro, A. M., Stastny, P., Dupont, B., in White, P. C. (2005). Genetic interaction among three genomic regions creates distinct contributions to early‐and late‐onset type 1 diabetes mellitus. Pediatric diabetes, 6(4), 213-220.
Unger, R. H., in Orci, L. (2010). Paracrinology of islets and the paracrinopathy of diabetes. Proceedings of the national academy of Sciences, 107(37), 16009-16012.
Care, D. (2010).“ Diagnosis and classification of diabetes mellitus.” American Diabetes Association, Suppl. 1: S62-S69
Franz, M. J., Boucher, J. L., Rutten-Ramos, S., in VanWormer, J. J. (2015). Lifestyle weight-loss intervention outcomes in overweight and obese adults with type 2 diabetes: a systematic review and meta-analysis of randomized clinical trials. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, 115(9), 1447-1463.
ESC Guidelines on diabetes, pre-diabetes, and cardiovas – cular diseases developed in collaboration with the EASD: The Task Force on diabetes, pre-diabetes, and cardiova – scular diseases of the European Society of Cardiology (ESC) and developed in collaboration with the European Association for the Study of Diabetes (EASD). Eur Heart J. (2013), 14;34(39):3035–87.
Farquhar, W. B., Edwards, D. G., Jurkovitz, C. T., in Weintraub, W. S. (2015). Dietary sodium and health: more than just blood pressure. Journal of the American College of Cardiology, 65(10), 1042-1050.
Ribič, C. H., Zakotnik, J. M., Vertnik, L., Vegnuti, M., in Cappuccio, F. P. (2010). Salt intake of the Slovene population assessed by 24 h urinary sodium excretion. Public health nutrition, 13(11), 1803-1809.
Kuhl, C. (1998). Etiology and pathogenesis of gestational diabetes. Diabetes care, 21, B19.