Kdaj začeti s tekom po operaciji ACL (sprednja križna vez)?

Ponoven začetek s tekom  po operaciji sprednje križne vezi (ACL) je velika stvar, ki se ga veselijo številni v rehabilitaciji. Na žalost pa se prepogosto dogaja, da je večina premalo fizično pripravljena glede na zahteve teka.

Študija Rambauda idr. (2018), je v pregled vzela kar 201 raziskav, katerih cilj je bil postaviti kriterije za vrnitev k teku po operaciji ACL. Najbolj pogosti parametri, ki so jih uporabili za teste so bili pretečen čas od operacije, gibljivost kolenskega sklepa, prisotnost bolečine, jakost ekstenzorjev in fleksorjev kolena, klinični pregled ter zmogljivost (”performance”)

 

ZMOGLJIVOST ”PERFORMANCE”

Za vrnitev k teku ima zelo velik pomen zmogljivost, ki pa se ji velikokrat namenja premalo pozornosti tako v študijah kot na žalost tudi v praksi. Testi, ki pridejo v poštev za ”performance” so:

  • Y-balance test, kjer želimo doseči simetrijo večjo od 90% med levo in desno nogo (Joreitz idr., 2016)
  • Hop test s simetrijo večjo od 85% (Wilk idr., 1999)
  • 10 povezanih enonožnih počepov do 45° fleksije v kolenu, tako da ne izgubimo ravnotežja (Joreitz idr., 2016)
  • 30 ”step-and-hold” tako da ne izgubimo ravnotežja ter ne izvajamo prevelikega gibanja izven sagitalne ravnine (Joreitz idr., 2016).

ČASOVNICA

Pretečen čas od operacije do začetka s tekom se med študijami zelo razlikuje (5-39 tednov). V povprečju so začenjali s tekom po 12 tednu od operacije, kar je nekakšna časovna meja, ki se uporablja tudi v praksi. Na spodnjem grafu pa lahko vidimo kako se je skozi leta spreminjal časovni mejnik v praksi.

Graf prikazuje spremembo časovnice pri vrnitvi k teku po operaciji ACL od leta 1960-2016 ( Rambaud idr., 2018).

 

GIBLJIVOST KOLENSKEGA SKLEPA

Potrebna je popolna aktivna ekstenzija v kolenu (0° ekstenzije) in vsaj 95% aktivne fleksije kolena (v primerjavi z zdravim kolenom) (Lentz idr., 2012). Na sliki sicer vidimo prikaz pasivne ekstenzije in fleksije v kolenu.

SLIKA: Pasivna ekstenzija in fleksija v kolenu.

 

PRISOTNOST BOLEČINE

Bolečina po VAS (vizualna analogna skala) lestvici od 0 od 10. Sprejemljiva bolečina je bila ocenjena z manj kot 2 (Yabroudi in Irrgang, 2013).

 

JAKOST EKSTENZORJEV IN FLEKSORJEV KOLENA

Glede na to, da imajo hamstringi in kvadriceps zelo pomebno vlogo pri aktivni stabilizaciji kolena ter motorični kontroli, je razumno, da se vključi testiranje tudi za ta sklop mišic. Jakost so merili na dva načina in sicer v izometričnih in pa v izokinetičnih pogojih. V izometričnih pogojih je bil kriterij več kot 80% simetrija med levo in desno nogo (Hartigan idr., 2010). V izokinetičnih pogojih pa je bila sprejemljiva simetrija večja od 70% med operirano in zdravo nogo (Karasel idr. 2010).

Merjenje jakosti sprednjih in zadnjih stegenskih mišic na izokinetični napravi.

KLINIČNI PREGLED

Pri kliničnem pregledu je zelo pomembno, da koleno ni več otečeno. Ne sme biti prisotnih simptomov patelofemoralnega sindroma. Evaluacija presadka (grafta) mora podati negativen Pivot shift test ter anteriorno translacijo tibije (goleni) manjšo od 0,5mm (Yabroudi in Irrgang, 2013).

Lachman test – nam pokaže obseg anteriorne translacije tibije (goleni)

VIRI:

Hartigan, E. H., Axe, M. J., in Snyder-Mackler, L. (2010). Time line for noncopers to pass return-to-sports criteria after anterior cruciate ligament reconstruction. journal of orthopaedic & sports physical therapy, 40(3), 141-154.

Joreitz, R., Lynch, A., Rabuck, S., Lynch, B., Davin, S., in Irrgang, J. (2016). Patient-specific and surgery-specific factors that affect return to sport after ACL reconstruction. International journal of sports physical therapy, 11(2), 264.

Karasel, S., Akpinar, B., Gülbahar, S., Baydar, M., El, O., Pinar, H., in Akalin, E. (2010). Clinical and functional outcomes and proprioception after a modified accelerated rehabilitation program following anterior cruciate ligament reconstruction with patellar tendon autograft. Acta Orthop Traumatol Turc, 44(3), 220-228.

Lentz, T. A., Zeppieri Jr, G., Tillman, S. M., Indelicato, P. A., Moser, M. W., George, S. Z., in Chmielewski, T. L. (2012). Return to preinjury sports participation following anterior cruciate ligament reconstruction: contributions of demographic, knee impairment, and self-report measures. journal of orthopaedic & sports physical therapy, 42(11), 893-901.

Rambaud, A. J., Ardern, C. L., Thoreux, P., Regnaux, J. P., in Edouard, P. (2018). Criteria for return to running after anterior cruciate ligament reconstruction: a scoping review. Br J Sports Med, 52(22), 1437-1444.

Sigward, S. M., Lin, P., in Pratt, K. (2016). Knee loading asymmetries during gait and running in early rehabilitation following anterior cruciate ligament reconstruction: a longitudinal study. Clinical biomechanics, 32, 249-254.

Yabroudi, M. A., in Irrgang, J. J. (2013). Rehabilitation and return to play after anatomic anterior cruciate ligament reconstruction. Clinics in sports medicine, 32(1), 165-175.

Wilk, K. E., Arrigo, C., Andrews, J. R., in Clancy Jr, W. G. (1999). Rehabilitation after anterior cruciate ligament reconstruction in the female athlete. Journal of athletic training, 34(2), 177.

 

Zapis ni zdravniški nasvet ali plan zdravljenja in je namenjen samo za splošno izobraževanje ter predstavitvene namene.